Račun v tujino: DDV, reverse charge in obvezni podatki

Pred izdajo določite štiri podatke

1. Kaj prodajate: blago ali storitev.
2. Komu prodajate: podjetju oziroma davčnemu zavezancu (B2B) ali potrošniku (B2C).
3. Kje je kupec: v drugi državi EU ali zunaj EU.
4. Kakšen je DDV-status: vaš status in veljavna identifikacijska številka kupca.

Šele ta kombinacija pokaže, ali obračunate slovenski DDV, uporabite obrnjeno davčno obveznost, uveljavljate oprostitev ali preverite posebna pravila druge države.

Hiter pregled najpogostejših primerov

Beseda »praviloma« je bistvena. Pri nepremičninah, dogodkih, prevozih, digitalnih storitvah, montaži, novih prevoznih sredstvih in drugih posebnih dobavah lahko veljajo drugačna pravila.

Storitev podjetju v drugi državi EU

Pri večini B2B storitev se kraj obdavčitve določi po sedežu prejemnika. Slovenski izvajalec zato praviloma ne obračuna slovenskega DDV, DDV pa v svoji državi obračuna kupec po sistemu obrnjene davčne obveznosti.

Pred izdajo preverite kupčev ID za DDV v sistemu VIES. Na računu jasno navedite obe identifikacijski številki, če sta za posel potrebni, ter oznako »Obrnjena davčna obveznost« oziroma »Reverse charge«. Davčno podlago in morebitno rekapitulacijsko poročilo uskladite s svojim računovodjo.

Oseba, ki sicer uporablja oprostitev za male davčne zavezance, mora pri določenih storitvah podjetju v drugi državi članici preveriti obveznost posebne identifikacije za DDV pred opravljeno storitvijo. To ni isto kot redna domača vključitev v sistem DDV.

Dobava blaga podjetju v drugi državi EU

Dobava blaga podjetju v drugi državi članici je lahko oproščena slovenskega DDV, vendar samo, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Med drugim preverite veljaven ID za DDV kupca, dejanski prevoz blaga v drugo državo članico ter dokazila in poročanje.

Če pogojev ne morete dokazati ali kupec nima ustreznega statusa, se davčna obravnava lahko spremeni. Pri blagu zato ni dovolj, da na račun samo dodate napis »reverse charge«.

Potrošniki v EU in kupci iz tretjih držav

Prodaja potrošniku v EU

Pri B2C prodaji se pravilo razlikuje glede na blago, storitev in način prodaje. Pri prodaji blaga na daljavo ter nekaterih elektronskih in drugih storitvah je lahko DDV dolgovan v državi kupca; pri izpolnjenih pogojih se obveznosti lahko urejajo prek sistema OSS.

Blago zunaj EU

Izvoz blaga je praviloma oproščen DDV, če je izstop blaga iz EU ustrezno dokazan. Račun, carinska dokumentacija in dokazila o odpremi morajo opisovati isti posel.

Storitve podjetju zunaj EU

Pri običajnih B2B storitvah je kraj obdavčitve praviloma pri naročniku, vendar lahko vrsta storitve povzroči drugačno obravnavo. Poleg slovenskih pravil preverite tudi morebitne obveznosti v državi kupca.

Kaj mora vsebovati račun v tujino

Poleg običajnih podatkov z računa posebno pozornost namenite:

• polnemu nazivu in naslovu tujega kupca;
• državi kupca in njegovi veljavni identifikacijski številki za DDV, kadar je relevantna;
• jasnemu opisu blaga ali storitve ter datumu dobave;
• valuti, ceni, davčni osnovi in plačilnim podatkom;
• stopnji in znesku DDV ali pravilni navedbi, zakaj DDV ni obračunan;
• navedbi »Obrnjena davčna obveznost« oziroma »Reverse charge«, kadar DDV obračuna prejemnik;
• sklicu na ustrezno oprostitev, kadar jo uporabljate.

Davčne klavzule ne izbirajte samo po državi kupca. Najprej določite vrsto transakcije in kraj obdavčitve. Za osnovni seznam podatkov preberite tudi vodič Kaj mora vsebovati račun?.

VIES, valuta in jezik računa

Preverjanje v VIES

EU ID za DDV preverite v uradnem sistemu VIES čim bližje datumu posla. Shranite rezultat preverjanja skupaj z dokumentacijo, saj dokazuje, katere podatke ste preverili ob izdaji.

Tuja valuta

Račun lahko izdate v dogovorjeni valuti. Če se obračuna slovenski DDV, pri evidencah in poročanju upoštevajte pravila preračuna po veljavnem tečaju. Na dokumentu naj bo valuta navedena nedvoumno.

Jezik dokumenta

Za kupca je pogosto najjasnejši račun v angleščini ali drugem dogovorjenem jeziku. Zakonsko zahtevani podatki in davčne navedbe morajo ostati razumljivi in pravilni. Več o pripravi dokumenta preberite na strani Računi in dokumenti v angleščini.

Kontrolni seznam pred izdajo

• Določili ste, ali gre za blago ali storitev.
• Preverili ste, ali je kupec podjetje ali potrošnik.
• Preverili ste državo in DDV-status kupca.
• Pri EU B2B poslu ste preverili ID za DDV v VIES in shranili dokazilo.
• Določili ste kraj obdavčitve in plačnika DDV.
• Dodali ste pravilno davčno klavzulo, ne le splošnega napisa.
• Preverili ste obveznost DDV-identifikacije in poročanja.
• Valuta, jezik, rok plačila in bančni podatki so jasni.
• Pri izvozu blaga hranite carinska in transportna dokazila.

Pogosta vprašanja

Kaj pomeni reverse charge na računu?

Reverse charge oziroma obrnjena davčna obveznost pomeni, da DDV pod predpisanimi pogoji obračuna prejemnik in ne izdajatelj računa. Davčno obravnavo je treba določiti glede na vrsto posla, status kupca in kraj obdavčitve.

Ali mora biti račun kupcu v tujini izdan v angleščini?

Ni nujno, je pa smiselno uporabiti jezik, ki ga obe strani razumeta. Zakonsko zahtevani podatki in davčne navedbe morajo ostati jasni in pravilni.

Ali mora normiranec za račun v EU pridobiti ID za DDV?

Normiranost sama ne določa DDV-statusa. Oseba, ki opravlja določene B2B storitve v drugo državo članico EU, mora praviloma še pred opravljeno storitvijo preveriti obveznost posebne identifikacije za DDV.

Kje preverim DDV-številko kupca iz EU?

Veljavnost identifikacijske številke za DDV preverite v uradnem sistemu VIES in shranite dokazilo o preverjanju.

Ali lahko račun v tujino izdam v tuji valuti?

Uporabite lahko dogovorjeno valuto. Če se na računu obračuna slovenski DDV, je treba pri evidencah in poročanju upoštevati veljavna pravila preračuna.